Že
stoletje in pol buri duhove človek, ki se je ponosno oklical za
grofa Cagliostra, Velikega Kopta Egipčanskega masonskega rituala.
Tiste, ki so ga obrekovali niso nikoli zanimala dejstva, popularni
dogodki pa imajo bolj malo vrednosti – za kogarkoli. Razkošen
princ je bil heroj francoskega naroda v času, ko je to da je bil
priljubljen Cagliostru prineslo le mržnjo države in Cerkve. Če
spomin na Cagliostra ni ttrpel kljub propagandi inkvizicije, potem se
je lepo ohranil tudi skozi literarna junaka Thomasa Carlyla in
Alexandra Dumasa.
Cagliostrovo
življenje je izdala Apostolska zbornica. Ta plemenita inštitucija,
katero so veselo navdihovale govorice iz časnika le Courrier de'l
Europe, se je odločila, da je bil Cagliostro katerega portret so
imele vplivne gospoe na svojih pahljačah, v resnici sicilijanski
zločinec Giuseppe Balsamo, katerega so med drugim iskali zaradi
sodelovanja pri načrtovanju atentata. Ta plemenita inštitucija,
katero so veselo navdihovale govorice iz časnika le Courrier de'l
Europe, se je odločila, da je bil Cagliostro katerega portret so
imele vplivne gospoe na svojih pahljačah, v resnici sicilijanski
zločinec Giuseppe Balsamo, katerega so med drugim iskali zaradi
sodelovanja pri načrtovanju atentata. Ta plemenita inštitucija,
katero so veselo navdihovale govorice iz časnika le Courrier de'l
Europe, se je odločila, da je bil Cagliostro katerega portret so
imele vplivne gospoe na svojih pahljačah, v resnici sicilijanski
zločinec Giuseppe Balsamo, katerega so med drugim iskali zaradi
sodelovanja pri načrtovanju atentata. Ta plemenita inštitucija,
katero so veselo navdihovale govorice iz časnika le Courrier de'l
Europe, se je odločila, da je bil Cagliostro katerega portret so
imele vplivne gospoe na svojih pahljačah, v resnici sicilijanski
zločinec Giuseppe Balsamo, katerega so med drugim iskali zaradi
sodelovanja pri načrtovanju atentata. Ta plemenita inštitucija,
katero so veselo navdihovale govorice iz časnika le Courrier de'l
Europe, se je odločila, da je bil Cagliostro katerega portret so
imele vplivne gospoe na svojih pahljačah, v resnici sicilijanski
zločinec Giuseppe Balsamo, katerega so iskali zaradi sodelovanja pri
načrtovanju atentata. Ljudje so nestanovitni in uživajo v
opravljanju. Prav tako nočejo domnevati da je nekaj dobro, če to
lahko vidijo kot slabo – zato so vzeli legendo o Balsamu za svojo
in ji verjeli. 20. stoletje je našlo nov izgovor za domnevanje, da
je bil Cagliostro prevarant. Sklepanje ljudi je na moč preprosto in
empirično. Grof je trdil da ima nadnaravne ali vsaj nadčutne moči
in sposobnosti. To je opravičilo njegovo obsodbo brez kakršnekoli
raziskave.
Trowbridge
pa je bil eden redkih, ki se je postavil na stran, ki v tem sporu ni
bila ravno priljubljena. V svojem delu Cagliostro the splendor of
misery of a master of magic je po navdihu dramatično povzel celotno
situacijo: »Potem ko so ga močno zlorabili do te mere da
Cagliostra ni bilo moč prepoznati, so ga predsodki, krušni otroci
obrekovanja linčali. Cagliostrov značaj je več kot sto let visel
na vislicah sramote na katere so biriči tradicije vrezali
prekletstvo, ki bo doletelo kogarkoli, ki ga bo skušal sneti z
vislic. Njegova usoda je bila njegova slava. Zgodovina se ga ne
spominja po tem kar je naredil, ampak po tem kar so njemu naredili.«
Trowbridge
bistro opozarja, da nihče, ki je srečal Balsama le tega nikoli ni
videl, prepoznal ali videl kot Cagliostra. Balsama je iskala tako
Londonska kot Sicilijska policija. Žandermarija in vsi tajni agenti,
ki so iskali tiče podobne Balsamu pa so po zelo dolgem času
posumili, da je bil genialni, javno zelo znan, in po mnenju njegovih
sovražnikih – ravzpit Cagliostro v resnici podlež Balsamo. Vsi
njegovi sovražniki so delali noč in dan da ga bi uničili – čudno
da ga niso bolj učinkovito in hitreje očrnili. Povejmo pa tudi, da
se nikoli ni pojavil nihče iz grofove preteklosti, ki bi ga očrnil.
Težko
bi bilo spraviti nivo mentalnega razvoja obeh mož na enako raven. Ko
so Balsama nazadnje pregledali so zapisali, da je tipičen
neizobražen in grob lopov. Ni bilo nobenih zanmenj, ki bi kazala na
to, da bo postal izobražen ali celo izvedenec v določenih znanostih
in umetnostih. Tudi če bi Balsamo hotel postati bolj omikan, bi
potrboval dolga leta. Težko bi dobil tako dobro izobrazbo, ne da bi
si nekdo nekje o tem nekaj zapomnil in bi o tem poročal prestrašenim
oblastem. Če bi bil Cagliostro zares Balsamo in če bi ostal skrit
ga ne bi prepoznali – vendar ne po tem, ko je grofova slika postala
del vsake hiše in so njegovo sliko na papirju, v bronu, kamnu ali
marmorju imeli v vsakem mestu.
Cagliostra
je Inkvizicijsko sodišče obtožilo kršenja določb o prepovedi
heretikov, dogmatikov, heresiarhov in zagovornikov magije in
praznoverja. Spoznali so ge za krivega in ga obtožili po določbah,
ki so prepovedovale podporo ali ustanavljanje družb in tajnih
sestankov masonov. Hkrati so ga obtožili tudi po odločbah vlade, ki
je kaznovala vse ljudi, ki so že bili obsojeni tega zločina v Rimu
ali kjerkoli drugje pod jurisdikcijo Vatikana. Bil je obsojen.
Inkvozicijsko
sodišče je zelo težko izreklo sodbo, za katero je bilo prepričano
da bo povzročila poplavo nasprotovanja v Protestantskih deželah in
v močnih masonskih bratovščinah, če bi lahko utemeljila primer na
manj kontroverznih dokazih. Če je bil Cagliostro Giuseppe Balsamo –
zakaj mu niso sodili za Balsamove zločine, za katere so obstajale
obtožnice? Zato da bi človeka obsodili na dosmrtno ječo, ker je
ustanovil masonsko ložo znotraj meja papeške države, bi težko
rekli da je bilo popularno v atmosferi na predvečer francoske
revolucije. Če bi bil grof res zlikovec z kartoteko popolno zločinov
in prevar, bi ga ti resnejši prekrški uničili njegov ugled.
Njegovo ezoterično zanje ne bi vplivalo na določanje kazni.
Even
de Morande, vohun, izsiljevalec, novinar brez principov in urednik Le
Courrier de l'Europe je priznal, da je Cagliostro postal mason v
Londonu 12.4.1777. Grof se je predstavil kot polkovnik 3.
Brandenburškega regimenta. Trowbridge pravi, da je imel Markiz
Chateaugironski nekaj časa v svoji zbirki avtogramov Cagliostrov
masonski certifikat. Cagliostrova matična Loža Esperance je bila
povezana z Ložo doslednega izpolnjevanja dolžnosti. Trowbridge je
našel dokaze, da so Cagliostra sprejeli v Ložo doslednega
izpolnjevanja dolžnosti v Haggu. Predvideva se, da je dosegel
naslednje stopnje v Nemčiji.
De
Morande je skušal zmanjšati Cagliostrov masonski ugled s tem da je
izjavil da so bili člani Loge d'Esperance povečini nepomembni
rokodelci iz Soha. Grof mu je takoj odgovoril, da so ga potrdili kot
Brata dobrih in častnih mož in da se ni spomnil, da bi preveril
njihovo premoženje in socialni položaj. Če potegnemo črto –
dokazano je da je bil Cagliostro primerno in pravilno posvečen v
masona.
(Pri
pisanju tega odstavka se zehvaljujem Henryju Ridgleyu za njegovo
raziskavo ki temelji na Cagliostro in Eastern Europe, ki jo je
napisal B. Ivanoff in je bila objavljena v Transactions of Quatuor
Coronati Lodge.)
Ustanovitev
Egipčanskega rituala masonerije je zavita v tenčico skrivnosti.
Masonski zgodovinarji so izvedli več raziskav ki so vodile do
različnih zaključkov. Ena skupina je prepričana da je Cagliostrov
ritual izpeljanka iz kabalistične masonerije, ki jo je leta 1754
vpeljal mistični filozof Martines de Pasqually. Morda je bil
Pasqually Portugalski žid. Kakorkoli že, na njegove raziskave
masonerije je močno vplivala ezoterična tradicija židov. Iniciati
njegovega ritusa so se imenovali Coheni – kar je hebrejska besedda
za svečenika. Pasqualy je v svojo ložo leta 1768 pritegnil krog
vplivnih učenjakov. Kasneje je nasledil posest v karibskem otočju
in umrl v Port-au-Princeu. Inkvizicija je trdila, da je Cagliostro
med svojim bivanjem v Londonu od Georga Costona dobil rokopis, ki ga
je razširli in obogatil s svojimi raziskavami. Če je to res je bil
Coston rezultat Pasquallyjevega razmišljanja, saj je ta kabalist
imel mnoge privržence in občudovalce v Angliji.
Če
hočemo biti pošteni do Cagliostra, potem moramo upoštevati njegovo
izjavo o tem od kod prihaja in kakšna je njegova usoda. To zgodbo
mnogi zavračajo kot fikcijo, vendar ni bila nikoli ovržena.
Grof
je trdil da je bil vpeljan v ezoterične umetnosti s strani arabskih
mojstrov. Njegovi starši so bili kristijani iz ugledne družine, ki
so umrli ko je bil njun sijajen sin star komaj 3 mesece in so varstvo
svojega sina zaupali velikemu muftiiju. Cagliostro nikoli ni izvedel,
kako je bilo ime njegovemu očetu. Učil ga je najboljši učitelj,
ki je bil Mojster skrivnih umetnosti – Althotas. Ta ga je pri 12ih
letih odpeljal v Meko in ga predstavil velikemu šarifu. Cagliostra
so takrat klicali Acharat, saj so ga pod tem imenom poznali že v
Medini. Za 3 leta je ostal v Meki, nato pa je odšel v Egipt, kjer je
raziskoval piramide. Potem je prebil še 3 leta v aziji in afriki
nakar je odšel na Rodos, kjer ga je gostil Emmanuelle Pinto, veliki
mojster Malteških vitezov. Pinto je uporabljal tiranske metode.
Veliki mojster je postal 1741 in je bil znan po tem, da je
nasprotoval vtikanju papeža v njegove zadeve. Cagliostro mu je
pomagal pri njegovih alkemijskih in medicinskih raziskavah.
Na
Malti je umrl Althotas. Tu je Acharat prvič oblekel evropejska
oblačila in si nadel ime grof Cagliostro. Po Eliphasu Leviju ime
Althotas vsebuje besedo Thot (Thoth) – egipčanski bog modrosti in
končnico al, ki pomeni Bog ali božanski. To nakazuje da je bil
pravi učitelj nenavadnega grofa božanski um. Althotas je lahko tudi
ime, ki se ga da iniciiranemu v Misterije po posvetitvi. Nekje je
namig, da je bil Althotas Kolmer ki je o magiji učil Weishaupta –
ustanovitelja Bavarskih iluminatov. Alexander Wilder pa je opazil, da
je beseda Cagliostro sestavljena iz besede Kalos – lep in Aster –
zvezda ali sonce.
Zanimive
so povezave Cagliostra z Iluminati in vitezi Templarji. Poročilo
inkvizicije priča o tem, da je bil Cagliostro posvečen v Iluminate
v podzemni jami v bližini Frankfurta na Mainu. Nekateri avtorji so
domnevali da so Cagliostra z denarjem zalagali Iluminati ali pa
Templarji, saj je imel denarja vedno v izobilju. Kakor razlagata
Weishaupt in Knigge so bili Iluministični rituali precej močno
egipčansko obarvani. Vendar pa obstajajo dokazi, da je Cagliostro že
dobro razvil svoj projekt še predno je stopil v stik z Bavarsko
skupino.
Nekateri
zgodovinarji trdijo, da je Egipčansko masonerijo v Evropo prinesel
trgovec iz Jutlanda, ki je pripotoval iz Egipta in obiskal tudi
Malto – kjer bi lahko srečal Cagliostra. Doktrine Jutlandskega
trgovca so temeljile ne učenju iz Manesa. Med tem ko je vpeljeval
svoj lasten ritual je grof pokazal tudi izjemno znanje o nazadnjaških
doktrinah Emanuela Swedenborga. Cagliostro je trdil, da je takrat, ko
je uporabljal ime grof Sutkowski v bistvu poslanec Swedenborške
skrivne bratovščine, ki je obstajala v Avignonu.
Cagliostro
je pred skupino Francoskih intelektualcev (med njimi je bil tudi grof
de Gebelin) dokazal, daje izjemen egiptolog. Njegov Egipčanski ritus
pa ne vsebuje kakšnega temeljitega razkrivanja religije ali
filozofije antičnega Egipta. Čudi nas da je tako malo znanega o
Cagliostrovem ezoteričnem učenju. Njegova predavanja naprednim
članom ritusa verjetno niso bila vključena v preživele rokopise.
Egipčanski ritual masonerije pa je kljub temu edini ritual tega
obdobja, ki vsebuje transcendentalne eksperimente in formule.
V
moji zbirki se nahaja tudi rokopis iz tistega časa, ki je iz matične
Lože velike egipčanske masonerije, ki jo je ustanovil veliki
cophte. Pismo je naslovljeno na dragega brata Robelina, člana
Kraljeve lože Sv. Janeza škotskega, od prijatelja Narave in
človeštva. Rituali Egipčanske masonerije in njena ženska
masonerija sta bili skorajda identični. Način kako je bila
postavljena loža, simboli, ceremonije, nadzorniki in predavanja, ki
so jih povedali novim posvečencemso bili le malo spremenjeni za
stopnje za ženske. Enkratna značilnost Cagliostrovega sistema, ki
jo najdemo v zaključnih listih rokopisa ni bila nikoli preučena
čeprav so se na njo sklicevali mnogi avtorji.
Cagliostrov
simbolični pečat
Po
rokopisu večni Bog ve da človek ne more doseči pravega gospostva
nad samim seboj in naravo brez 1. znanja o moralni in fizični
popolnosti in 2. vstopa v resnično svetišče Narave ter 3.
posedovanja skrivne doktrine Reda. Ta doktrina podeljuje fizično
nesmrtnost in popolnost moralne narave. Z podaljšanjem telesnega
obstoja, iniciat doseže modrost in inteligenco in znanje vseh
jezikov ter dragoceno srečo – postane posrednik med Bogom in
ljudmi.
Iniciat
je dosegel to da je sedaj eno z nebom in zemljo. Lahko nadzira
nevidne duhove univerzuma in izpolni dela Misterijev, kakor so
razkriti skozi učenja velikega Cophteja. Temu sledi opis alkemične
regeneracije človeškega telesa. Telo se regenerira v 40 dneh z
uporabo manjše količine zdravila, ki ga ima Veliki Cophte. Uporaba
tega zdravila v kombinaciji z skrbno razdelanim urnikom
prehranjevanja in spanja človeka pripelje do popolnega očiščenja
in obnove telesa (tudi las, zob in nohtov). Na 40 dan je človek
pripravljen da gre nazaj v svet učit resnico, da premaga zlo in da
priča o slavi večnega Boga. To skrivnostno obnavljanje življenja
lahko ponovimo vsakih 5 let. Tako lahko iniciat ostane v umrljivem
telesu dokler Bog tako hoče.
Dejanski
rituali Egipčanskega ritusa niso bili niti približno tako
fantastični kot to opisujeta Figuier in Luchet. Možno je da je
nekaj blišča Francoskega dvora vstopilo v svetišča Egipčanskega
ritusa. Vendar se je to lahko zgodilo le v nekaterih ložah, v
katerih so bili dvorjani in njihove gospe.
Egipčanski
ritus je razen določenih filozofskih in simboličnih posebnosti bil
enako nenavaden kot regularna masonerija. Če nepristransko ocenimo
Cagliostrovo življenje pridemo do zaključka da je bil Cagliostro
kljub absurdnim poročilom o njem samem v bistvu 1. človekoljub, 2.
junak zatiranih množic, 3. praktični idealist, in 4. učitelj zelo
etične, konstruktivne in moralne filozofije. Ostalo je le
rekla-kazala.
Nove
dokaze o njegovem visokem duhovnem razvoju in prispevku masoneriji
najdemo v knjigi Masonic magician.
