Poganski pogled
Poleg štirih velikih praznikov poganskega keltskega leta obstajajo še štirje mali prazniki. Dva solsticija in dva ekvinokcija. Moderni wiccani jim pravijo „manjši sabati“. Poletni solsticij je eden izmed njih.
Solsticij je astronomska točka, zato je datum solsticija gibljiv. Poletni solsticij se zgodi, ko sonce vstopi v rakov povratnik. To je najdaljši dan in najkrajša noč v letu. Astrologi ta datum poznajo kot dan na katerega sonce vstopi v Raka.
Ker pa evropski kmetje niso znali brati ???efemeride??? so kresno noč, oziroma poletni solsticij praznovali na fiksni datum – 24. junij. Keltski dan se je začel zvečer (tako kot dan ezoterika), zato so se praznovanja začela 23. po sončnem zahodu. To je bila Shakespearejeva kresna noč. Krščanstvo je tako kot je prevzelo decembrski Yule (božič) prevzelo tudi poletni solsticij (praznik Janeza Krstnika). Ta dva praznika sta si na kolesu leta ravno nasproti pod kotom 180 stopinj. Praznik sredine zime označuje rojstvo Kristusa, praznik sredine poletja pa označuje rojstvo Janeza Krstnika.
Moderne čarovnice o tem prazniku govorijo kot o večer sredine poletja. Za poganske prednike izpred stoletij pa je bolj verjetno, da so ga imenovali Noč sv. Janeza. V Angliji o tem najdemo mnogo ljudskega izročila, ki govori o Noči sv. Janeza. Naši poganski predniki so zlahka uporabljali tudi krščanska imena. Poleg tega pa so Sv. Janeza videli kot poganski lik, saj so ga klicali „Hrastov kralj“. Njegovo povezanost z divjino so velikokrat poudarjali njegovi templji, ki so bili rustikalno opremljeni. Poznamo veliko kipov v katerih je prikazan kot človek z rogovi (prav tako kot Jezus). Kristjani v zadregi momljajo o rogovih luči. Pogani pa se hihitajo in mu pravijo „Pan Krstnik“. Veliko Janezovih kipov ga prikazuje z satirovimi nogami in kopiti. Tak Janez Krstnik pa je že bolj Zeleni mož. Izza srednjeveškega koncepta Sv. Janeza stoji oddaljeno, senčno, pogansko božanstvo. Morda arhetipski gozdni divji mož ki strmi v nas skozi listnato masko, ki krasi tako veliko cerkva. Iz tega lahko sklepamo, da so imeli srednjeveški pogani veliko manj težav s tem kot pa njihovi današnji nasledniki.
V Angliji je obstajal star običaj, da se po sončnem zahodu na kresno noč prižge kres. Ta je dajal luč ljudem na orgiji in preprečeval vstop zlim duhovom. Za srečo so ljudje skakali čez ogenj. Po ulicah so nosili ponve z ognjem, polno je bilo glumačev, eden je bil oblečen v samoroga, šest pa jih je jahalo lesenega konjička.
Običaji kresne noči so zelo raznovrstni. Veliko mladih ljudi je ostalo pokonci celo noč. Najpogumnejši so stražili v krogu pokonci postavljenih kamnov celo noč. To jih je lahko pahnilo v smrt, norost ali pa v inspiracijo, da postanejo veliki pesniki ali bardi. Na to noč so se tudi kače zvile v klopčič da bi skotile kačji kamen. Kdor bi našel tak kamen bi dobil ogromno magično moč. Tak kamen je iskal tudi sam Merlin.
Po britanskem ljudskem izročilu je bila ta noč za malo ljudstvo po svoji pomembnosti takoj za Halloweenom.
S sončnim solsticijem so povezani tudi miti. Napačno je uveljavljeno mnenje, da bog sonca umre na ta dan, saj je to najdaljši dan. To je dan na katerega je bog sonca najmočnejši.
Če sklenemo je kresna noč priljubljen praznik mnogih čarovnic, saj topla noč kar vabi k praznovanju na prostem. Tisti, ki praznujejo so ponavadi ritualno goli, ali pa so vsaj v kratkih oblačilih. Tradicija zapoveduje, da človek ne sme nositi ničesar pod kratkim oblačilom.
Glavna simbola tega praznika sta sulica (simbol boga sonca v vsej njegovi slavi) in poletni kotel (simbol boginje v vsej njeni darežljivosti). Moderne čarovnice zato uporabljajo posvetilno formulo: „To kar je kopje za moškega je kotliček za žensko.“ Zato ne čudi, da je kresna noč tako radostna in magična...
Masonski pogled
Prvi prostozidarji so praznovali praznik Janeza Krstnika. Velika loža Anglije je bila ustanovljena na njegov praznik. Na ta dan se tudi prične prostozidarsko leto, poda se vsakoletni nagovor, ustanavlja se lože in ustoliči oficirje.
Janez Krstnik je živel preprosto, goreče in predano. Ljudi je učil pravičnosti. Učil jih je da morajo spremeniti svojo osebnost skozi samodisciplino in postaviti boga na prvo mesto. Sam je učil z zgledom. Ker ni hotel zanikati svojega duhovnega učitelja so ga usmrtili. Herojstvo, zvestoba in predanost Janeza odmeva v življenju zadnjega velikega priorja templarjev, ki ga je ubila RKC DeMolaya in v legendi o Hiramu Abifu. Šele s pogledom na vse tri heroje hkrati nam postane jasno, zakaj je zaščitnik prostozidarjev Janez Krstnik.
Krstnik je močno vplival na zahodno mišljenje. Oba sta bila poštena in lojalna in to je stalnica prostozidarskega učenja. Zanimivo je da so pred začetkom prostozidarstva obstajale t.i. „lože sv. Janeza“.
Veja prostozidarske zgodovine zagovarja razlago da je prostozidarstvo naslednik druidov in drugih keltskih svečenikov sonca. Njihove poganske tradicije še naprej živijo v prostozidarstvu. Prostozidarstvo praznuje solsticije kot utelešenje prostozidarskih idealov točnosti, stalnosti in reda. Prostozidarji delujejo tako, da vzpostavljajo red in se borijo proti kaosu.
Prostozidarji vedno razmišljajo kakšna bi bila njihova loža, če bi vsi dosegli predanost, lojalnost, samoiniciativnost in samodisciplino Janeza Krstnika. Krstnik je postavil boga na prvo mesto in v dobro skupnosti pozabijo na svoj „mali jaz“. To so ideali Janeza Krstnika.
