Ekonomija amišev (wiki)

Primarna zaposlitev med Amiši je kmetijstvo, saj ima zemlja zanje poseben, duhovni pomen. Zemlja je po njihovem prepričanju v lasti Boga, njihova naloga pa je, da zanjo skrbijo in jo negujejo. Njihova značilna usmerjenost v poljedelstvo se je začela s preganjanjem anabaptistov v nerodovitna področja, kjer so za obstanek morali razviti nove načine kmetovanja. Namesto da bi do konca izkoristili zemljo in se odselili, ko je rodovitnost padla, so razvili načine, kako

ohranjati njeno rodovitnost in tako še danes veljajo za vzorne in skrbne kmetovalce. Po prihodu v Ameriko so kupovali manjše posesti, ki so jih lahko obdelovali v krogu družine. Amiš ne kmetuje, da bi zaslužil denar, temveč da preživi sebe in družino ter pomaga ohranjati skupnost z najmanjšo možno vpletenostjo zunanjega sveta. Kmetije Amišev so zato majhne in
samozadostne. Vendar pa so v zadnjih 50 letih nagli tokovi modernizacije spodkopali ta izključno agraren značaj Amišev. Naraščanje cen zemljišč, širjenje predmestij, naraščanje turizma pa tudi spremembe v kmetijski tehnologiji in razni državni odloki so Amiše prisilili, da so za preživetje začeli delati
izven doma in kmetije, kar pa predstavlja velik izziv za ohranitev njihovega načina življenja.

Amiši hranijo denar v bankah kot večina Američanov. Plačujejo vse državne davke razen davka za socialno varnost, saj tudi ne prejemajo nikakršne socialne pomoči od države. V skupnosti, kjer je tako zelo pomembna vzajemna pomoč in dobrobit vsakega pomoči potrebnega člana, je za ostarele dobro poskrbljeno s strani sorodnikov ali celotne skupnosti.