Ta
članek vzemite kot hipotetično iztočnico za razmislek.
Za
razliko od druge generacije teozofov (Leadbeater-Besant) je bila HPB
oster nasprotnik cerkve. Članom ezoterične sekcije Teozofskega
društva je bilo dovoljeno le članstvo v masoneriji. HPB je napisala
Tajno doktrino po nareku mojstrov modrosti. S seboj je nosila le
kakšnih 20 knjig, v njenem magnus opusu pa je citiranih več sto
knjig, nekaterih tako redkih, da obstajata le še en izvod ali dva.
V svojih delih je obravnavala tudi vprašanje izvora krščanstva in masonerije, na kar ima zelo unikaten pogled, ki ga ni moč zaslediti pri drugih avtorjih. Bralec, ki pozna osnovne orise Misteričnega šolanja antike lahko hitro zaključi, da je možno, da so Blavatskyne navedbe resnične in da je zgodovino, kot mnogokrat napisal zmagovalec. Tako spregovori o izvoru masonerije in krščanstva:
V svojih delih je obravnavala tudi vprašanje izvora krščanstva in masonerije, na kar ima zelo unikaten pogled, ki ga ni moč zaslediti pri drugih avtorjih. Bralec, ki pozna osnovne orise Misteričnega šolanja antike lahko hitro zaključi, da je možno, da so Blavatskyne navedbe resnične in da je zgodovino, kot mnogokrat napisal zmagovalec. Tako spregovori o izvoru masonerije in krščanstva:
„Masonerija
je po svojem izvoru preprosto arhaični gnosticizem ali zgodnje
ezoterično krščanstvo. Cerkveni ritualizem je bil in je
eksoterično poganstvo – bil je preoblikovan, ne pa reformiran.
Berite dela Ragona, masona, ki je pozabil več kot pa današnji
masoni vedo. Študirajte in primerjajte številne trditve grških in
latinskih avtorjev od katerih so bili mnogi iniciati, učeni neofiti,
ki so šli skozi misterije. Na koncu pa si preberite razdelana in
strupena klevetanja cerkvenih očetov proti gnostikom, misterijem in
iniciatom. Vaš zaključek je lahko v odkritju resnice. Nekaj
filozofov, ki so jih gnali politični dogodki tistih dni in so jih
zasledovali in preganjali fanatični škofi zgodnjega krščanstva –
ki še ni imelo ne urejenih ritualov, ne dogme, ne cerkve – ti
pogani so ustanovili Cerkev. Zelo inovativno so spajali resnice
religije modrosti z eksoteričnimi izmišljijami, ki so bile tako
drage nevednim množicam. Oni so položili prve temelje
ritualističnim Cerkvam in ložam moderne masonerije. To zadnje
dejstvo je Ragon demonstriral v svoji Ante-omniae v kateri moderno
liturgijo primerja z starodavnimi misteriji in v kateri prikazuje
rituale, ki so jih izvajali prvi masoni. Masoni so lahko prepričani
da sta se, z primerjanjem cerkvenih kanonov, svetih posod in
praznikov rimske in drugih cerkva, cerkev in masonerija zelo razšla
od časov, ko sta bili še eno. Če nas vprašate kako to profani
vedo, vam odgovorimo, da sta starodavno in moderno prostozidarstvo
obvezna študija vsakega vzhodnega okultista.“ (Zbrana dela HPB 11.
del, str. 71)
Še
bolj podrobno na drugem mestu opredeli, kdo točno so bili tisti,
katerim je pripisati polaganje temeljev sodobni masoneriji in
krščanskim ritualom. To so Mystae, misterične šole:
„Ti
zadnji (Epoptae), tisti „ki so oddvojeni“, tisti, ki so ohranili
resnične skrivnosti; Mystae, tisti, ki so poznali skrivnosti le na
površini, so položili temeljni kamen moderni masoneriji. Iz tega na
pol poganskega, na pol spreobrnjenega primitivnega bratstva masonov
se je rodil Krščanski ritualizem in večina njegovih dogem.“
(Zbrana dela HPB, 11.del, str. 88)
Še
nadalje jasneje opredeli poganske korenine tako krščanstva kot
masonerije v misterijih in filozofskih šolah antike takole:
„Pokažemo
lahko, da sta tako moderna masonerija kot cerkveni ritualizem
neposredna naslednika iniciiranih gnostikov, neo-platonistov in
prebeglih hierofantov poganskih misterijev, ki pa so izgubili
skrivnosti misterijev. Te skrivnosti so ohranili tisti, ki niso bili
pripravljeni sklepati kompromisov. Če sta tako cerkev kot masonerija
pripravljeni pozabiti zgodovino njunega resničnega izvora, to
teozofi niso pripravljeni storiti. Teozofi ponavljamo, da so
masonerija in tri velike krščanske religije vse skupaj - podedovano
blago. Masonski rituali in gesla ter cerkvene molitve, dogme in
rituali so popačene kopije čistega poganstva (iz katerega so si
veliko sposojali židje) in neo-platonske teozofije.“ (Zbrana dela
HPB, 11.del, str 75)
Nato
nam razloži, kako so kabalistična načela prešla od Kaldejcev do
židov in kako jih je Mojzes vtkal v židovsko sveto knjigo – toro,
katero so kasneje kristjani prevzeli kot staro zavezo:
„Beseda
Kabala izvira iz korena „sprejeti“. Pomeni isto kot sanskrtska
beseda smriti („prejeto preko tradicije“), ki je sistem ustnega
učenja, ki se prenaša iz ene generacije duhovnikov na drugo. Tako
so se prenašale brahmanske knjige v času, ko še niso bile zapisane
v rokopisih. Kabalistična načela so židje prejeli od Kaldejcev. Če
bi Mojzes poznal primitiven in univerzalen jezik Iniciatov, tako kot
ga je poznal vsak Egipčanski duhovnik in bi bil seznanjen z
numeričnim sistemom na katerem je temeljil, bi bil lahko on in mi
pravimo - da tudi je - napisal Genezo in druge rokopise.“ (Zbrana
dela HPB, 14.del, str 170-2)
Temu
doda primerjavo z učenci okultizma na vzhodu in linijo dedovanja
učiteljske funkcije na učencu, ki jo na vzhodu imenujejo
guruparampara, na zahodu pa v cerkvi apostolsko nasledstvo, ter v
magiji – prenos moči na učenca:
„V
deželah Vzhoda, kjerkoli se študira magija in religija modrosti, so
praktikanti in študenti tega reda poznani kot graditelji. Študenti
ali neofiti pa so špekulativni ali teoretiki. Praktikanti pri svojem
delu prikazujejo svojo kontrolo nad silami tako žive kot nežive
narave. Teoretiki pa se izpopolnjujejo v osnovah svete znanosti. Te
termine so si očitno sposodili na začetku neznani ustanovitelji
prvih masonskih gild.
V
sedaj popularnem žargonu so „operativni zidarji“ polagalci
zidakov in rokodelci, ki so bili člani Reda že v času sira
Christopherja Wrena. Špekulativni masoni pa so člani Reda kot to
danes razumemo. Stavek, ki se ga pripisuje Jezusu „Ti si
Peter-skala in na tej skali bom zgradil svojo cerkev in vrata pekla
je ne bodo mogla premagati.“ popačen kot je zaradi napačnega
prevoda in napačne interpretacije, preprosto namiguje na to, kar
resnično pomeni. Pokazali smo pomen Patra in Petra, z hierofanti –
to je interpretacija, ki so jo zarisali na kamnite plošče pri
zadnji iniciaciji in te plošče je potem iniciator predal izbranemu
nasledniku – interpretu. Ko se je seznanil s skrivno vsebino plošč,
ki so mu odkrivale skrivnosti kreacije, je iniciirani sam postal
graditelj, saj se je seznanil z dodekahedronom, geometrično obliko
na osnovi katere je bil zgrajen univerzum. Temu kar se je v prejšnjih
iniciacijah naučil o ravnilu in arhitekturnih principih se je dodal
križ – navpična in vodoravna črta, ki naj bi tvorila temelj
duhovnega templja tako, da tvorita križišče ali centralno
prvobitno točko, element vsega obstoja, ki predstavlja prvo
konkretno idejo o božanskem. Od takrat naprej je lahko sam, kot
Mojster graditelj (glej Korinčani III -10) postavil tempelj modrosti
na kamnu Petra. Ker je položil dobre temelje je lahko pustil, da
„drug na njem gradi“.“ (Odstrta Izida, 2.del, 391-392)
Končajmo
ta kratek zapis z zanimivo ugotovitvijo Blavatsky, ki trdi da so
okultisti vzhoda, daleč pred svojimi zahodnimi brati, kar se tiče
prakticiranja okultnih znanosti. Splošno sprejeta predstava o
zaostali, le mistični Indiji, se tako umakne predstavi o resnični
veličini in razmerju med tajnimi okultnimi bratovščinami vzhoda in
zahoda:
„Naš
namen ni zadovoljiti radovednosti. Pokazati želimo, da je tako za
masone, kot vse druge zahodne skrivne združbe, z jezuiti vred,
nemogoče da bi zase obdržali skrivnosti, za katere se vzhodnemu
bratstvu splača, da jih odkrije.“ (Odstrta Izida, 2.del, 394)
